Malo rdeče, malo zelene, malo vijolične – moderna fasada?

Barve me ne motijo, prav nasprotno. Vendar ko sem videla šest zelo živih barv na eni sami hiši moram izraziti svoje mnenje.

Ljudje imamo zelo mešane občutke ob uniformiranosti – enim so uniforme všeč, drugim se zdi, da ubijajo človekovega duha, značaj in izvirnost. Naj bo kakorkoli, bolj ko premišljujem, bolj se mi zdi, da je del uniformiranosti dober in estetski. Predvsem takrat, ko ne veš čisto natančno, kakšne barve bi bila denimo tvoja fasada. 

Ko smo nazadnje belili stanovanje, sva z možem že tretjič iskala pravi odtenek modre za vežo, zato sem se  pleskarju opravičila za kompliciranje, on pa je odvrnil, da je pravi balzam delati za nekoga, ki ve, katere barve bi rad. Največkrat se mu namreč zgodi, da njegove stranke ravno za fasado nimajo kakšnega hudega načrta, in nemalokrat se mu je pripetilo, da je dobil takšno naročilo: »Barvo pa kar vi izberite!« Takrat me je prešinilo: mogoče pa je veliko fasad barvno dodelal tisti, ki je ravno imel priložnost, da je v nekem trenutku držal  čopič v roki. V trgovini so mu rekli, da tole pa sedajle noro kupujejo, in je šlo vse skupaj v tisto barvno smer.
Te pregrešne misli so najbrž rezultat neke vožnje, ko sem videla vsaj šest zelo živih barv na eni sami hiši. Se peljem mimo in štejem: ena, dve, tri, štiri, pet, šest. Šest barv, pa gotovo sem kakšno še spregledala, saj sem imela veliko dela, da sem čeljust, ki je padla nekam na volan, varno spravila nazaj. Ne da me motijo barve, sploh ne! Obožujem jih, ker so kot vitaminska bomba. Ampak v mejah normale in mogoče kje, kjer ne bodo sekale iz drugače prelepih travnikov, z obronkov gozda ali iz majhnih naselij. Recimo v interieru ali kot del vrta oziroma vrtne garniture?
 
Slovenske hiše. Vsaka stoji drugje in se ponaša z barvo, ki dobesedno kriči: Poglej me!
 
 
 V našo deželo pa se je naselila prava mrzlica živih fasad. Kar bi bilo lepo in prav, če bi denimo živeli v mestu, kjer bi bila to posebnost … Saj Skandinavci to počnejo, pa Mehičani tudi. Ena vasica, tisoč barv, vendar samo ena ali dve obliki hiš in barve so predpisane, da ne bo pomote. Ja, spet uniformiranost, pa tudi tradicionalnost – potem vse barve nekako učinkujejo. Slovenija še pred nekaj leti ni poznala rožnatih in divje rdečih fasad, pa najbrž nihče ni bil nesrečen … Strinjam se, da naše gradnje potrebujejo več originalnosti, svežine, uporabnosti in domišljije. Ampak škatlasta bajta s fluorescentno fasado najbrž ni odgovor. Nekje sem prebrala mnenje dr. Žive Deu, da živobarvne fasade onesnažujejo pokrajino. Ni zraslo na mojem zelniku, bi pa lahko dodala samo: amen.
 

Nasvet: Če res ne veste, katere barvo bi izbrali za fasado, dobro napnite oči in se ozrite po naravi, ki obdaja vašo hišo. Zelo težko boste postavili vijolično hišo na rob gozda, ne da bi bodla v oči in kričala, da tja ne spada …

 
Dober primer uniformiranosti, ki je spodbujen z lastno izvirnostjo: provansalski Roussilon. Mesto stoji na rdeči skali in prav iz okoliškega peska so tudi fasade, katerih paleta se sprehaja od okrastih do terakostastih tonov. Dolgočasno? Nikakor! Pravzaprav pravljično – lastniki hiš pa si dajejo duška pri vratih, oknih, polknih zanimivih barv …

 
 
 


Foto: UZ

PiaK
11. apr 2010

Povezave


Rjavo pohištvo, fuj!

Neznosna lahkotnost bivanja

Odpri okno, odpri srce

Albumi

Spalnice
Vrata in predsobe
Urejanje vrta
Dekoracije
Delovni prostori
Kuhinje
Dnevne sobe
Otroške sobe
Kopalnice

Članki in nasveti

Trendi
Fotozgodbe
Tako se naredi (DIY)
Arhitektura
Rešitve
Kolumnenja
Prebrali smo
Free prints
Nasveti v slikah

Nagradna igra

Najnovejši
Arhiv
Pogoji

Uporabniki

Največ objav
Največ komentarjev


PRIJAVA

Oglaševanje

Cenik
Ponudba
Gradniki - Widgets
Mediji

Kontakt

Pravni pouk
RSS
© Copyright
Piškotki

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...