Podeželski vrt v Goriških brdih

Vrt Ive Sivec in Ivana Skubina: sejejo ptice in veter, obdelujeta preudarna gospodarja.

Podeželski ali kmečki vrtovi so ena izmed prvin naše kulturne krajine, ki jo je za zaščititi. Vse več vrtov na podeželju se namreč zgleduje po mestnih vrtovih in grdo štrli iz narave naokrog. 

 


Po nedavnem potepanju po Goriških brdih in obisku pri umetniku Ivanu Skubinu v zaselku Breg pri Golem Brdu smo se navduševali nad prijetnim dvoriščem. Hiša z galerijskimi prostori in gospodarski prostori v obliki črke L uokvirjajo ravnico in ustvarjajo zavetje pred mrzlimi vetrovi. Dovolj prostora je za opravila, sprejemanje obiskov in ne nazadnje za posedanje in uživanje v razgledu po Furlaniji.

 

 

Ob hiši, katere spodnje pročelje je v topli rožnato opečnati barvi, teče popločena ravna površina, ki v deževnem vremenu varuje pred umazanijo in lužami, hkrati pa jo balkon in okrasna vajčijeva trta hladita v vročem poletju.

 

 

Večino dvorišča prekriva bel gramoz, ki je prijeten za hojo, izteče pa se v trato. Na desno jo zamejuje star kamniti vodnjak s staro oljko ob robu. Vse dvorišče krasi nekaj kamnitih in glinenih skulptur.

 

 

 

Ko pa stopimo na rob ravnice, ki jo podpira več kot sto let stari suhozid, se pred nami razpre vrt v terasah, ki se spuščajo po pobočju do vinograda. Suhozidov je bilo nekdaj v Istri, na Krasu, v Posočju in Brdih mnogo, zdaj pa jih zamenjujejo betonske škarpe, ki se mnogokdaj preostro zajedajo v krajino.


Stari kmečki in podeželski vrtovi so urejeni ob hišah in namenjeni pridelavi zelenjave, dišavnic in zdravilnih zeli, da gospodinjam ni treba na polje ponje. Ženske med kuho stopijo nekaj korakov iz hiše, naberejo potrebno in se vrnejo v kuhinjo. Toda kljub koristnosti so podeželski vrtovi vedno tudi v okras in mnogokrat v ponos hišam. Zelenjavo in zelišča obrobljajo in dopolnjujejo cvetoče trajnice in enoletnice. Rastline so si druga drugi v korist, saj nekatere dišavnice in okrasne rastline varujejo zelenjavo pred boleznimi in škodljivci. Lesen plot ali živa meja varuje gredice pred kurami in drobnico, pa tudi pred požrešno divjadjo.

 

 

Zasaditev običajno ni strogo formalna, ampak se rastline razvrščajo po času prihoda v vrt in po gospodinjini presoji. Na tak vrt ne sodijo eksotične rastline ali prebogati in prepisani kultivatorji, tudi iglavcem se običajno odrečemo. Od zimzelenih rastlin je najpogostejši pušpan za obrobe in živo mejo, kdaj pa vrt obroblja gabrova, glogova, kalinova, maklenova ali redkeje lipova živa meja. Če je vrt dovolj velik, so ob robu velikokrat posajena sadna drevesa, kot so češnja, višnja, marelica ali žlahtna hruška, zaželeno pa je tudi jagodičje: ribez, maline, bezgov grm. Ne tako redko najdemo tudi brin in bodiko ali božji les.


Med okrasnimi grmovnicami so pogosti španski bezeg, snežne kepe, forzicija, medvejka, hortenzije, vrtnice, vzpenjavke pa zastopajo glicinija, kovačnik, vzpenjave vrtnice … Starejše sorte se lepše vklapljajo v podeželsko okolje. Med trajnicami so zelo pogoste potonike, bradate perunike, maslenice, volčji bob, orlice, krizanteme, v senci se skrivajo šmarnice, ob plotu najdemo vijolice. Lepi so vrtni nageljni ali klinčki, turški nageljni, srčki, hermelike … - prednost imajo pač zdržljive sorte. Ob njih cvetijo dvoletnice, kot so naprstec, rožlin in mačehe, pa tudi enoletnice, ki se kdaj kar prosto zasejejo: astre, cinije, plavice, vrtni mak, okrasni grah in slak, targetes … Ne, ne bomo pozabili na čebulnice: spomladi na hrušice, tulipane, narcise in hijacinte, poleti na lilije in dalije.


Mnoge dišavnice in zdravilne zeli so lepotice: koromač, bazilika, rožmarin, nemški rožmarin, laški smilj, materina dušica, sivka, roženkravt, melisa, meta, pelin, drobnjak, angelika, vinska rutica … – vsaka od teh dišečk prepriča tudi s strukturo in barvo tako listov kot cvetov. Zato v kmečkem vrtu stopajo v vrsto skupaj s samo okrasnimi rastlinami in varujejo zelenjavne gredice.


 

Niti kodrastim glavicam solate, odločnim steblom blitve ali igrivim viticam graha ne moremo odrekati lepote. Tako v kmečkem vrtu poustvarjamo mali zemeljski paradiž, kjer je vse v redu in prav in je vse koristno tako duhu kot telesu; kjer vse razveseljuje oko in jezik.

 

Vse to zeleno obilje, porazdeljeno po gredicah, prepredajo travnate ali peščene potke. Nekateri kmečki ali podeželski vrtovi so zelo formalno zasnovani, običajno v obliki štirikotnika, ki ga križata potki. Mnogi vrtovi pa se prilagajajo danostim: lahko so le trikotni garteljc ob stranski steni, lahko se razpotegnejo ob hiši kot ena sama dolga greda ali se uleknejo po pobočju.

 

 

 

Vrnimo se k podeželskemu vrtu v Goriških brdih. Ne bomo mu rekli kmečki vrt, saj njegovima lastnikoma Ivi Sivec in Ivanu Skubinu kmetovanje ni več nujno za preživetje.


Ko gospodu Ivanu pohvalimo vrt, hitro odvrne, da je zanj zaslužna žena: ona ima čez zasaditve in ureditev, on da je le za težja dela. Dovolimo si nekaj zastranitve: gospa Iva Sivec je lektorica. Lektorjev je mnogo sort: od takih vrtnarjev, ki imajo katerokoli besedilo za ščavje, zato kopljejo po njem in trebijo, da ustvarijo monokulturno gredo po svojem jezikovnem okusu (lahko da je lepa, avtorjeva pa ni več); do obzirnih vrtnarjev, ki tu pa tam prirežejo preveč raščavo vitico podredij in postavijo vejice za plot, da se besedno rastje ne razrašča kar počez – da se avtorjeva misel lahko še bolj krepko razraste in obrodi sad spoznanja. Če sodimo po vrtu, je gospa Iva obzirna lektorica.

 


»Mi živimo zelo naravno,« reče, »po kmečki navadi in pameti. Ta vrt se je pravzaprav kar sam oblikoval. Marsikaj se je samo zasejalo – kakor je bog dal.«
Že stoletni suhozid so samo očistili, daje zavetje mnogim drobnim rastlinam, ki so se ukoreninile v kamnitih skladih. Pod delom suhozida se razprostira nekaj blazinastih trajnic, ki spomladi breg prebarvajo v mavrico. Gredice se vrstijo po terasasti brežini, ki jo deli potka navzdol. Zamejujejo jih odsluženi tramovi in deske, da nalivi ne odnašajo prsti. Kdaj so tudi po potkah položene deske, da ni treba po blatu do pridelka. 

 


Sonce obilno obseva pobočje, tako da na njem imenitno uspevajo razne dišavnice in zelišča. Vmes je posajeno tudi jagodičje in nekaj sadnih drevesc, ki bodo dajala dobrodošlo polsenco nekaterim rastlinam. Tudi trajnice se ne uklanjajo formalnemu redu, ampak poganja šop tu, šop tam. »Mnogo semen so prinesle ptice ali veter,« pravi gospa Iva. Tudi do kopriv sta gospodarja gostoljubna, tako da so vedno pri roki za pripravo gnojilne zavrelice.

 

 

Podeželski vrt morda »kazi« le visoka palma na robu dvorišča. Nekoč je verjetno prišla na domačijo kot zaželen eksot. V dolgih letih je zrasla v visoko drevo – nekam štrli iz okolice, toda da bi ji zdaj odrekli gostoljubje, verjetno ne gre. Premislite, ko se odločate za tujerodne rastline v svojem vrtu, posebno če je to kmečki ali podeželski vrt!

 

 

 

Podeželski vrt Skubinovih je zdaj na robu poletja gotovo že prepoln pridelka – bogve ali so še češnje in ali je ribez bogato obrodil?

 Foto: KB

Mirjam
16. jun 2011
spremenjeno 21. jun 2011

Povezave


Tiha keramika iz Brd

Turistična kmetija Breg

Cvetlični vrt ob Kosovelovi hiši

Pogrinjek za praznik češenj

Bela poroka za vse

Albumi

Spalnice
Vrata in predsobe
Urejanje vrta
Dekoracije
Delovni prostori
Kuhinje
Dnevne sobe
Otroške sobe
Kopalnice

Članki in nasveti

Trendi
Fotozgodbe
Tako se naredi (DIY)
Arhitektura
Rešitve
Kolumnenja
Prebrali smo
Free prints
Nasveti v slikah

Nagradna igra

Najnovejši
Arhiv
Pogoji

Uporabniki

Največ objav
Največ komentarjev


PRIJAVA

Oglaševanje

Cenik
Ponudba
Gradniki - Widgets
Mediji

Kontakt

Pravni pouk
RSS
© Copyright
Piškotki

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...