Darja Končarevič - Bazilika

Poznate Baziliko? Seveda jo, kdo pa je ne? To je bistro, o katerem sem v zadnjem letu najpogosteje slišala govoriti.

 

 

 

 Fotografije prijetnega in preprosto opremljenega ambienta sem videla že na marsikaterem blogu ali instagramu. Poleti, ko se je malo po hipstersko poročila moja prijateljica, smo lahko uživali tudi v dobrotah iz Bazilike. Skratka, Bazilika je in!

 


Z Darjo je prijetno klepetati, saj je zgovorna in odprta ženska. Zanimalo me je marsikaj in kmalu nama je pogovor stekel v takšne globine, da sva se počutili kot stari znanki, ki se redno srečujeta na čaju. V bistroju strežejo predvsem vegetarijansko in vegansko hrano, zato sem predvidevala, da Darja ne je mesa. Ah ne, jaz jem vse razen vampov, me je takoj popravila, res pa je, da mesa ne jem veliko in da nadvse rada kuham z zelenjavo, je še dodala.

 

 

 

 

 


Darja, ki je po izobrazbi kulturologinja, s partnerjem Lukom, hčerko Ivo in dalmatinko Frido živi v družinski hiši na obrobju mesta. Luka, ki ima sicer svoj posel, je prav tako pomemben del Bazilike, saj skrbi za finančni del in je vedno poln zanimivih idej. Darja zelo rada kuha, to je podedovala po mami in omi, Korošici, ki je svoj čas celo vodila kuharske tečaje. Dobro jesti in družiti se ob hrani je bilo pri njih doma vedno pomembno. Ko sta se starša upokojila, sta se preselila na Primorsko, dom sta si uredila na Šentjanah nad Portorožem. Ker sta imela dovolj časa in volje, sta si nasadila oljke, trto in velik vrt. Darja se, tako kot oba njena brata, za konec tedna rada odpravi k njima na obisk. Kadar je trgatev ali ko se obirajo oljke, se nas zbere še več. K njim radi zahajajo tudi prijatelji, saj se po končanem delu vsi zberejo ob veliki mizi in uživajo v druženju ob hrani. Tudi brata zelo rada in dobro kuhata, kar malo hecno je, ker se naši pogovori kar naprej vrtijo okrog hrane, pove Darja.

 

 

 

 

 

 

 


Kako diplomirana kulturologinja pristane v gostinstvu? Preprosto, pravi Darja, za to je »kriva« moja družina! Na Primorskem so pridelali zadosti oljčnega olja, oliv, zelišč in drugih dobrot, toliko, da so imeli zadosti zase in za številne prijatelje. Vse je pridelano ekološko in tudi zato so si leta 2006 zamislili svojo linijo eko hrane. Brata, oba sta oblikovalca, sta zasnovala preprost in moderen logotip ter embalažo in lotili so se prodaje. Dve leti zatem so po naključju naleteli na prazen poslovni prostor na Miklošičevi cesti v Ljubljani in tako je nastala Bazilika, trgovinica in lokal, kjer si poleg dobre kavice lahko naročite še slasten sendvič ali toplo dnevno juhico.

 


Po treh letih trdega dela si je Darja zaželela svojim gostom ponuditi še kaj več kot le sendviče in juhe. Na zalogi je imela celo goro preizkušenih receptov in začela je iskati večji prostor. Po kakšnem letu ga je našla: na vogalu Prešernove in Erjavčeve ceste, kjer zdaj že dobro leto kraljuje Bazilika bistro. V prijetnem ozračju, ki očara z domačnostjo, se gostje očitno odlično počutijo, saj je veliko takšnih, ki se redno vračajo. Vsak dan imajo na jedilniku kosila, za katera poskrbi Darja, poleg tega pa odlične domače sadne in zelenjavne pite, torte, dobre napitke in še marsikaj, kar pritegne. Lahko pa se oglasite tudi samo na dobri kavi in mamljivi sladici, se zleknete v udoben naslanjač in prelistate najnovejši Kinfolk.
Saj res, kakšno navezo ima Bazilika s Kinfolkom, me še zanima. Ah, to je pa hecna zgodba, všeč mi je bila njihova revija in tudi blog, pa sem jim enkrat pisala. Potem sem kar malo pozabila na to, nato pa so me nekoč poklicali in rekli, da želijo svoje gibanje še malo razširiti po svetu, in sicer z organiziranjem občasnih dogodkov. Seveda me je zanimalo, zakaj pa ne. Že kmalu bomo organizirali drugo Kinfolk druženje, ki bo pravcato praznovanje ob izidu njihove knjige receptov.

 

 


Kaj počne v prostem času, kaj jo zanima in kaj bere, jo še povprašam, čeprav mi je jasno, da prostega časa nima veliko. Ah, saj ni tako hudo, pravi Darja, ko smo bistro odprli, je bilo res divje, v lokalu sem bila od sedmih zjutraj do enajstih zvečer, tudi ob sobotah. Zdaj je njen urnik veliko prijaznejši, saj začenja ob osmih, popoldneve pa preživlja doma, v družbi Luke in Ive. V prostem času sprehaja psa in bere – kuharske knjige ter bloge, seveda. Včasih, ko je imela na skrbi samo lokal na Miklošičevi, je vsak dan tudi doma skuhala kosilo, zdaj to počne le še nekajkrat tedensko. Ob večerih, ko njena Iva zaspi, se Darja zakoplje med svoje zvezke z recepti in sestavlja jedilnike za kosila ali pa za morebitne cateringe. Včasih ji gre gladko, drugič malo manj, sicer pa pravi, da ji je všeč adrenalinsko vznemirjenje, ko se ti tik pred zdajci zasveti žarnica in ustvariš nekaj, s čimer presenetiš še samega sebe. Njeni načrti za prihodnost so polni idej, ki pridno čakajo na uresničitev. Katera bo prva na vrsti, me zanima. Verjetno bo to kuharska knjiga, o kateri že nekaj časa razmišljam, odvrne. Najbrž tudi zato, ker jo kar naprej sprašujemo za recepte.

 

 

Recept za bučno pito najdete tu.

 

Sprašuje in piše: Valentina Vovk

Fotografira: Klemen Brumec
 

Dom in Stil
7. dec 2013
spremenjeno 17. dec 2013

Povezave


Bazilikina bučna pita

POP UP DOM

Predstavljamo Miha Bratina - Hrana je čista ljubezen

Boštjan Napotnik

Bor Čeh, slikar in restavrator koles

Kornelija Benyovsky Šoštarić

Albumi

Spalnice
Vrata in predsobe
Urejanje vrta
Dekoracije
Delovni prostori
Kuhinje
Dnevne sobe
Otroške sobe
Kopalnice

Članki in nasveti

Trendi
Fotozgodbe
Tako se naredi (DIY)
Arhitektura
Rešitve
Kolumnenja
Prebrali smo
Free prints
Nasveti v slikah

Nagradna igra

Najnovejši
Arhiv
Pogoji

Uporabniki

Največ objav
Največ komentarjev


PRIJAVA

Oglaševanje

Cenik
Ponudba
Gradniki - Widgets
Mediji

Kontakt

Pravni pouk
RSS
© Copyright
Piškotki

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...