Botanični vrt v Ljubljani praznuje

V nedeljo, 11. julija 2010, mineva 200 let od njegovega odprtja

 V nedeljo, 11. julija, bo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani slovesno in živahno v spomin na 200 let nepretrganega delovanja.

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Cvet kavkaškega dežena (Heracleum mantegazzianum Somm. Levier), ogromna kobulnica je zelo invazivna.

Poletna jutra, ko še ni prevroče, so ravno pravšnja za sprehod po ljubljanskem Botaničnem vrtu na Ižanski 15. Čeprav na vzhodni strani delavci gradijo nov rastlinjak, je pod Marmontovo lipo prijetno hladno. Okrog se razcvetajo hortenzije, tudi  hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) - čudovita je, pa maslenice, hoste in še mnoge druge, manj opazne rastline: na dveh hektarjih površine  raste okrog 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik. Življenjski krog pač teče: poljane spomladanskih zvončkov so  le še spomin, odcvetele so razne vetrnice, jegliči, kukavice, potem so se razcvetele potonike, perunike, šipki, lipovke, čmerike, lilije, zdaj pa se košatijo razne kobulnice, tudi naš  edini rodovni endemit, hladnikija (Hladnikia pastinacifolia Rchb.); zali klobuček, lokvanji in grmasti kostanj, pa rudbekije. Potem bo s prvimi podjesenskimi sapami videti vse več ciklam, za njimi japonskih vetrnic, nebin in zadišal bo kraški šetraj. Jesenski podlesek bo nepreklicno odslovil poletje in listavci bodo za to leto umirali v plamenastih barvah. Potem bodo spet pognali zvončki in ob njih še mnoge druge tihe prebivalke našega sveta. Vse na borih dveh hektarjih našega botaničnega vrta.

11. julija leta 1810, v času Ilirskih provinc,  je  njihov guverner,  maršal  Auguste Marmont, na pobudo  duhovnika in botanika Franca Hladnika na sredini nastajajočega Vrta domovinske flore zasadil prvo drevo, lipo, ki raste še danes. Zdaj je drevo visoko in košato, blizu pa raste  hladnikija, poimenovana po pobudniku vrta.  Takrat je bil vrt dovolj daleč zunaj mesta, danes ga Ljubljana vsepovsod zamejuje. Vendar ni najmanjši botanični vrt, tudi drugi podobno stari evropski vrtovi so dostikrat majhni. Ljubljanski botanični vrt je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji.

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Dr. Jože Bavcon, ki vrt zavzeto in uspešno vodi  od leta 1995 (in ga je obranil zaprtja in propada, saj sta mesto Ljubljana in Univerza otepala vzdrževanja in financiranja), pravi, da je dovolj prostora za delovanje v sedanjih okvirih, žal pa ne morejo delovati po sodobnih principih in uvajati novih programov. Od leta 1974 je poleg Biotehniške fakultete pod Rožnikom v Ljubljani za novi botanični vrt rezerviranih 20 hektarjev zemljišča, vendar sta za zdaj tam samo zimski rastlinjak za sredozemske rastline, sočnice in kaktuse in drevored japonskih češenj. Denarja namreč ni. Poleg tega ima vrt ob Savi najet tako imenovani suhi travnik.

Iz leta v leto se vrt bolj vtiskuje v našo zavest in iz leta ga obiskuje več obiskovalcev. Odkar smo v Evropski uniji, se pogosto sliši tuje jezike, kdaj kar prevladajo nad slovenščino. "Čim bolj raznolikih obiskovalcev smo veseli, tako mladih družin kot starejših, saj vsak od njih potrjuje pomembnost našega delovanja. Ko jih vodim po vrtu, sem vedno znova presenečen nad njihovim zanimanjem in iskrivimi vprašanji," pravi dr. Bavcon. Vesel je, da se obiskovalci to leto ne pritožujejo nad gradbiščem, ki zaseda del vrta: tam namreč raste nov rastlinjak. 

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Maslenice in hoste

Obiskovalci lahko vrt vsak dan obiščejo od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer, pozimi do 17. ure, posebno poln je ob koncu tedna. Ta konec tedna bo vladal še poseben vrvež, kot se ob rojstnem dnevu spodobi. Program je predstavljen spodaj. Tudi sicer v vrtu poteka vedno več prireditev in druženj. To poletje najdemo v njem knjižnico pod krošnjami.

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon

V obletniškem letu se  Botanični vrt predstavlja  z novo celostno grafično podobo, njen  nosilni motiv je stiliziran bel cvet hladnikije. Vrtu jo je brezplačno oblikovala  agencija Kompas Design. On tem je Banka Sloveije izdala še spominski kovanec.

Botanični vrt je odgovornost vseh nas, vendar se mora nenehno bojevati za sredstva za obstoj. Zato potekajo akcije za zbiranje denarja, ki bo vrtu omogočil nadaljnji razvoj. Širši javnosti je namenjena akcija Ne bodi rastlina, posvoji rastlino. V njej  vsak, ki to želi, za majhno vsoto simbolično posvoji rastlino.

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Marmontova lipa

Botanični vrt v Ljubljani 200 let 

Škrlatni ameriški slamnik (Echinacea Purpurea), v ozadju gradbišče novega rastlinjaka

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Bajer

Ob svojem rojstnem dnevu bo botanični vrt od svojega direktorja dobil posebno darilo:  monografijo Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Na 232 straneh je v slovenščini in angleščini predstavljena zgodovina vrta in okoli 700 izbranih vrst rastlin v njem v vseh letnih časih.  300 fotografij pomaga pri prepoznavanju rastlin. 

Botanični vrt v Ljubljani 200 let

Program ob 200-letnici delovanja

Nedelja, 11. julija 2010, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, Ižanska 15

Botanični vrt in Zavod za Turizem Ljubljana organizirata ob praznovanju 200-letnice tri brezplačne izlete z ladjico po Ljubljanici in ogled Botaničnega vrta pod strokovnim vodstvom.

Odhod iz novega pristana pod Mesarskim mostom ob 10.30, 15. in ob 18. uri
Strokovno vodstvo ob 11. uri, 15.30 in ob 18.30.
Vrnitev s Špice do Mesarskega mostu ob 13.00, 17.30 in ob 20.00, vožnja traja pol ure

ob 11. uri: strokovno vodstvo po Botaničnem vrtu, vodi vodja vrta, doc. dr. Jože Bavcon
ob 15.30: strokovno vodstvo po Botaničnem vrtu, vodi vodja vrta, doc. dr. Jože Bavcon
ob 17. uri: strokovno vodstvo po Botaničnem vrtu, vodi vodja vrta, doc. dr. Jože Bavcon
ob 18.30: strokovno vodstvo po Botaničnem vrtu, vodi vodja, vrta doc. dr. Jože Bavcon
ob 17. uri: Mlade rime
ob 18. uri: Zgodbe o Ljubljani, Knjižnica pod krošnjami
ob 19. uri: LUD literatura z dvema avtorjema

Promocijska prodaja knjig od 10. do 19. ure (Knjige Botaničnega vrta in izdane o našem vrtu in rastlinah v njem)

Ob tem programu se bodo zvrstili še drugi dogodki.

Rastlinjak Tivoli: med 11. in 19. uro  možen ogled mesojedih, tropskih in sredozemskih rastlin

Davidov metuljnik (Buddleja davidii)

 

 

 

 

Mirjam
9. jul 2010

Povezave


Trajnice - nasveti za vzgojo 3

Urbani ekošik

Ekološka svetila

Krožnik in zemljevid

V naravi se nič ne zgodi čez noč, razen katastrof

Albumi

Spalnice
Vrata in predsobe
Urejanje vrta
Dekoracije
Delovni prostori
Kuhinje
Dnevne sobe
Otroške sobe
Kopalnice

Članki in nasveti

Trendi
Fotozgodbe
Tako se naredi (DIY)
Arhitektura
Rešitve
Kolumnenja
Prebrali smo
Free prints
Nasveti v slikah

Nagradna igra

Najnovejši
Arhiv
Pogoji

Uporabniki

Največ objav
Največ komentarjev


PRIJAVA

Oglaševanje

Cenik
Ponudba
Gradniki - Widgets
Mediji

Kontakt

Pravni pouk
RSS
© Copyright
Piškotki

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...