Predstavljamo: Hana Karim

Hana Karim je sveže diplomirana profesorica likovne umetnosti, vendar se za zdaj bolj vidi v ustvarjanju kot poučevanju.

Izhaja iz družine umetnikov, zato je bilo kreativno izražanje že od nekdaj del vsakdanjika in verjetno je h temu pripomoglo tudi dejstvo, da je imela od nekdaj pri roki atelje in celo vrsto materialov, tehnik, ki jih je lahko preizkušala in uporabljala. Če bi se že morala opredeliti, bi zase rekla, da je precej delovna oseba, vsaj zadnje čase je tako. Ukvarja se tudi z grafičnim oblikovanjem in je vedno na lovu za zanimivimi detajli v vsakodnevnem življenju. Pri keramiki pa že od nekdaj sledi iskanju lepote v preprostosti, saj je ta medij že sam po sebi dovolj zapleten.

 

 

Zakaj prav keramika? Zakaj se vam zdi, da prav prek tega medija najbolje uresničujete svoj umetniški izraz? Kdaj in kako ste odkrili njen potencial?

S keramiko imam dokaj zapleten odnos. Včasih je moja dobra prijateljica, včasih se nanjo malce ujezim, a keramika mi vedno, brez izjeme, jemlje sapo, ko prvič ugledam, kaj lahko stori ogenj v sodelovanju z barvo in obliko. Trenutek, ko prvič odprem peč po žganju, je tako intenziven in poln adrenalina, da me je že zdavnaj zasvojil. Keramika je preprosto uganka. Sploh zdaj, ko sem poleg nakita začela ustvarjati še lončenine in mi je od tod naprej pot še polna skrivnosti.

Težko bi s prstom pokazala na obdobje, ko me je keramika začela zanimati; vem pa, da sem svoje prve keramične obeske izdelovala že kot osnovnošolka in sem se potem med študijem poglobila v raziskovanje tega čudovitega medija.

Kako se začne vaš ustvarjalni proces? Je to samo misel, skica na papirju ali morda samo vtis?

Ustvarjam v različnih smereh: ko ustvarjam ptičke (iz kolekcije Birds), je to vedno svojstvena sprostitev, saj mi je oblika, barva in celotna pojava moje ptice že tako blizu, da mi je preprosto zlezla pod kožo. Ko ustvarjam v smeri svojega izraznega nakita, ki je v svojem bistvu dokaj abstrakten in konceptualen, je za začetek ustvarjalnega procesa najpomembnejša ideja, vtis, ki ga dobim, ko gledam svoj nakit za nazaj. Takrat me zanima, kako in kje ga lahko še izboljšam. Pri lončenih izdelkih pa je trenutna pot še dokaj skrivnostna, saj sem še vedno v fazi odkrivanja. Vem, da lahko vse združim: nakit in lončenino. Poskusila sem celo z oblikovanjem skodelic, pri katerih sem namesto ročajev uporabila prstane iz ene od svojih kolekcij. Mislim, da se izide.

 

 

Kje iščete navdih? Ali imate kakšnega vzornika med drugimi keramičarji?

Raje kot navdih imam nadgradnjo. Ko približno veš, kakšne vrste ustvarjalec si in katere oblike, barve so tvoje, mislim, da lahko vse skupaj pelješ naprej po enotni poti, le da vedno najdeš nekaj, s čimer lahko nadgradiš svoje delo. Včasih se mi zdi, da sem naredila že toliko brošk, da bi lahko iz vsake naredila mini kolekcijo. Pogosto se ozrem po preteklem delu in si ob tem v glavi že rišem nekaj novega.

No, prav pri lončenini pa sem se z radovednostjo ozrla po keramičarjih in do poznih ur brskala po dobrem starem Pinterestu. Ugotavljam, da so mi blizu japonski keramičarji, ker so briljantno preprosti.

Kako pomembne so pri vašem delu barve, glazure, katera je vaša najljubša?

Ravno pred mesecem dni sem naredila »testno ploščo«, na katero sem nanesla samo turkizne in modre odtenke. Nisem vedela, da je to že na meji z obsesijo; mislim, da jih je vseh skupaj okoli trideset! Pri lončeninah še nekoliko eksperimentiram z engobami (obarvana glina), ki jih poprej nisem nikoli uporabljala. Za moj najbolj iskren izraz v nakitu pa so mi najljubše metalne glazure, rumena, črna in bela. Še vedno pa prisegam na naravno barvo gline.

 

 

Poznamo vas predvsem po uporabni keramiki, ali vas kdaj zamika tudi eksperimentiranje?

Mislim, da sem svoje konceptualne kose nakita skoraj vedno zasnovala na eksperimentu – tudi zato nekatere broške, prstani in tudi ogrlice niso nosljivi, če pa so že, so bolj za tiste drzne … Uporabna keramika šele z eksperimentiranjem z lončenino prihaja v moj kreativni izraz.

Kaj vam pomeni praznični čas, ki je pred nami? Kako praznujete, če sploh? Kaj vam je decembra najljubše?

Decembra se vsako leto veselim, letos še malo bolj, ker bo to prvi praznični čas, ki ga bom preživela na svojem. Zato se že veselim okraševanja, DIY-jev in drugih decembrskih drobnarij.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto, pripravljate kaj novega, kaj si želite zase in za svojo malo manufakturo?

Želim si res ogromno ustvarjati. In imeti čas in mir. Veselim se, da se v hiši mojih staršev s prihodnjim letom obeta pravi keramični atelje, namenjen samo ustvarjanju z glino, s preglednimi policami, polnimi glazur in orodja. In seveda z vretenom – upam, da bom čez kako leto že bolj suverena v lončarjenju.

 

 

Sprašuje, piše in stilira: Valentina Vovk, Fotografije: Klemen Brumec

Dom in Stil
2. jan 2015
spremenjeno 4. jan 2015

Albumi

Spalnice
Vrata in predsobe
Urejanje vrta
Dekoracije
Delovni prostori
Kuhinje
Dnevne sobe
Otroške sobe
Kopalnice

Članki in nasveti

Trendi
Fotozgodbe
Tako se naredi (DIY)
Arhitektura
Rešitve
Kolumnenja
Prebrali smo
Free prints
Nasveti v slikah

Nagradna igra

Najnovejši
Arhiv
Pogoji

Uporabniki

Največ objav
Največ komentarjev


PRIJAVA

Oglaševanje

Cenik
Ponudba
Gradniki - Widgets
Mediji

Kontakt

Pravni pouk
RSS
© Copyright
Piškotki

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...