V naravi se nič ne zgodi čez noč, razen katastrof

Pogovor z "največjim vrtnarjem v Sloveniji", dr. Jožetom Bavconom

Botanični vrt v Ljubljani praznuje letos 200-letnico delovanja - tudi po zaslugi dr. Jožeta Bavcona, ki ga vodi od leta 1995. Zagreti botanik se je v teh letih izuril tudi v veščinah prepričevanja, da je ta naša pomembna ustanova sploh obstala, in se ukvarjal z nabiranjem denarja za njeno delovanje od države preko Univerze do mesta Ljubljana. Toda letos je praznično leto za vrt in  javnost vse bolj pozna njegovo delovanje, vedno več ljudi ga obiskuje.  Radi ga obiščejo tudi tujci.

Botanični vrt v Ljubljani

 V Sobotni prilogi Dela (http://www.delo.si/tiskano/html/20100430/Sobotna+priloga/0, stran 30)  30. aprila 2010 je Danica Petrovič  objavila imeniten  pogovor z dr. Jožetom Bavconom - preberite ga! Spoznali boste človeka, ki ga je že v otroštvu gnala in zaznamovala strast do spoznavanja rastlinskega sveta.  Izvedeli boste, katere rastline so nekoč gojili  ali dajali v vazo po naših domovih in  zakaj sta naše bogastvo navadna gozdna ciklama in zvonček. Za pokušino pa odlomek o suhih travnikih!

Posebna enota botaničnega vrta je – suhi travnik, nekje ob robu Ljubljane,  proti Šmarni gori. Je tudi travnik ena od botaničnih dragocenosti, po katerih hodimo kot po zvončkih, žafranih, ciklamah, pa se je ne zavedamo?

"Enokosni travniki ali senožeti so bili najlepši. Ker se je pozno kosilo, je vse semenilo. Ker travniki niso bili nikoli gnojeni, so bila tla bolj revna, zato je bila tam največja raznolikost. Tam je bilo recimo to, kar poskušamo narediti v vrtu: vsa tista pisanost. Travnik je prava harmonija, zato ker rastlina podpira rastlino; če bi bila vsaka posebej, pade, tukaj pa se vse držijo skupaj in vse enako nihajo, ko zapiha veter. Cvetoči travniki so najlepši vrtovi. V Angliji je zdaj že veliko let moderno imeti suhi travnik, to je naš pisani travnik."

Pa jim uspeva?

"Nikoli ne morejo imeti takega, kot je pri nas, ker je podnebje drugačno in ker je podlaga druga; na starih kamninah ni nikoli tako pisano, kot je na apnencu. Pa tudi v naravi nimajo teh rastlin, ker je narava že toliko osiromašena. Pri nas pa kjerkoli zapustiš njivo, se bo čez deset, petnajst let, če jo še vedno kosiš, naredil tak travnik, če je le kje v bližini še nekaj tiste pisanosti. Mi imamo najet dva hektarja velik travnik med samimi njivami in gnojenimi travniki. Ko sem to fotografijo pokazal v Varšavi na nekem kongresu, niso mogli verjeti, da je to mogoče. Tega ne znamo ceniti."

Mirjam
30. apr 2010

Povezave


Čudoviti vrtovi Slovenije

Neskončno poletje v zimskih vrtovih

Botanični vrt v Ljubljani praznuje

Trajnice - nasveti za vzgojo

Vrt v lončkih 18: Cvetoče grmovnice in drevje

Albumi

Spalnice
Vrata in predsobe
Urejanje vrta
Dekoracije
Delovni prostori
Kuhinje
Dnevne sobe
Otroške sobe
Kopalnice

Članki in nasveti

Trendi
Fotozgodbe
Tako se naredi (DIY)
Arhitektura
Rešitve
Kolumnenja
Prebrali smo
Free prints
Nasveti v slikah

Nagradna igra

Najnovejši
Arhiv
Pogoji

Uporabniki

Največ objav
Največ komentarjev


PRIJAVA

Oglaševanje

Cenik
Ponudba
Gradniki - Widgets
Mediji

Kontakt

Pravni pouk
RSS
© Copyright
Piškotki

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...